Nikoli ni prepozno

Valerij si, malo, tako, globoko v sebi, zeli dozivet kancek modnega blisca. in sem ga zadnjic pospremla v Hammersmith, do neke modne agencije, ki je izgledala takole. Prvi prostor, majhna pisarna, kjer je antipaticna zenska imela razgovor z novimi obrazi in zahtevala za sto fotk 450 funtov. In pa soba stevilka dve, ki je bila razdeljena na cakalnico, koticek - frizerski salon in "fotografov atelje". Moj prvi vtis...neprofesionalno. V mislih mi je svigal, da vrjetno nimajo niti konkretnih kontaktov z spodobnimi in uglednimi klijenti (podjetji) in njihovi modeli vrjetno koncajo na naslovnici letaka za boh-si-ga-vedi katero neznano firmo ali pa na tretji stani casopisa (beri:glamour models). Valerij ni dolgo rabu za razgovor. Dve minuti noter, cez eno ven. In sva sla rajsi na kavo. In da se pohvalim, sem ga popoldne resila muk, in sva odsla do podjetja The Casting Suite, ki je izgledalo vse prej, kot pa zgoraj opisano. Profesionalno, nobenih hudih financnih zneskov, ugledni kontakti in klijenti, prostorne pisarne in pa celo studiji. Kot ta mala RTV Slovenija. Delas predvsem kot statist v oglasih in filmih, lahko da si jim vsec kot napovedovalec ali pa celo bodoci igralec. Oni ti posredujejo profil dela, nato se ti odlocis ali ti delo ustreza in gres na casting. Hecno je to, da sva se oba vclanla in zdaj je odvisno samo od naju, da se pomujava na castingu. Meni osebno je vsec to, da se najde veliko dela samo za en dan. No, naslednjic pa upam, da vam pomaham iz reklame za Persil.