Wednesday 17 December 2008

Dez in Porobello market


V soboto je dezeval. In midva sva se odpravla na Portobello market. Zmerej ga obisceva pred bozicem. Ker tukej so najboljse vintage trgovine, starinarnice, stojnice s smukom in se kaj. Idealno za nakupovanje daril. Vreme nama je celo prihranilo horde turistov, ki ponavadi v tvorijo neprehodno guzvo....Zvecer pa sva v pubu Princess Louise nazdravla Liz za njen 27. rojstni dan. Vse najboljse!

V cetrtek smo hitel v bolnico obiskat Oliverjevega strica. Novice niso bile najboljse, pricakal nas je v nezavesti. Za trenutek december ni bil prevec vesel...a kljub temu sem uspela pricarat droben nasmesek na obrazih Muldoonovih bratov.

Za Miklavza...

Miklavz nama je pripravil malo presenecenje. Irena in Bostjan sta se najavila v mestu, tako malo za res in sluzbeno in malo za zabavo. Veselo in lustno jih je blo vidt. Od obiska pa mi bo vedno in najbolj ostala v spominu vecerja po iransko in trkanje s cajem.

Thursday 4 December 2008

overpowerd


When I think that I' m over you, I'm overpowerd....je zazvgolela Roisin Murphy v soboto 29. novembra v Brixtonu in tako otvorila svoj koncert. Trajal je dve uri, ona pa je pela pesmi od zadnjega albuma do svojega prvega solo, ter celo komad I want you, katerega je prepevala se kot clanica Moloka.Mimo grede, I want you je eden izmed mojih najljubsih stiklcov in seveda sem bla cist paf ko ga je zapela. Scena je bila preprosta, z graficno projekcijo v ozadnju. Na odru pa je bilo videt zmes muzikontarjev, Roisin, ki je poplesavala v ze svojem znacilnem muvanju, in pa dveh back vokalistk, ki z evforicnim plesom nista zaostajali za zvezdo. Poleg odra je blo opazit dva piflarska moza, ki sta bila njena osebna garderoberja in ji pomagala zlest v razne, no, kako bi opisala, futuristicne kostume. Vzdusje je bilo naelektreno, fenomenalno. Midva sva sicer sedela na balkonu in vsakic ko smo vstal, je varnostnik priteku v ospredje in nam zazugal naj sedimo. No ja, jaz in punca zraven mene, sva vseeno migale na stolu in prerukale celo vrsto. Roisin je dala vse od sebe, vokalno, kustumi in nasploh performance. Za namecek se je se vrgla med publiko. Njeno predskupino je predstavljala solistka Bishi. Indijka, ki zagala na sitre in nas prav lepo ogrela za koncert.

Friday 28 November 2008

Jingle bels...

Vcerej sem uspesno opravla Maturo iz angleskega jezika "po anglesko" in ker ni bilo Oliverja pri roki za nazdravt, sem se dobila z Valerijem. Pot naju je med drugim zanesla v veleblagovnico Selfridges, kjer sva se predajala uzitkom probavanja dizajnerskih cunj. In ko sva ze cist omamla z idejo, da bi si bilo nekaj fajn kupit, sva se pobrala cez cesto v Primark, kjer sem si jest privoscla 7 parov nogavic in 6 spodnjih hlack za 5 funtov. Olajsanje. Pijaco sva pa spila kar zunaj, z pogledom na ograsene ulice. Bozic vsekakor prihaja!

Sunday 23 November 2008

Hippie, hippie shake

...Je zgodba o Richardu Nevillu. Avstralskemu uredniku revije Oz, ki konec sestdesetih, prejsnjega stoletja, sledi svoji punci Louise v London, z namenom spremeniti svet. Hipiji vs. Vietnam, rasizem, skratka tedanji politicni sistem. V Londonu nadaljuje svojo kariero in rodi se londonski Oz, ki pa kaj kmalu ni povseci konzervativnim predstavnikom. Svobodomiselnost in moto make love not war, ga kmalu pripeljeta pred sodisce in potem. ..Ah, kaj potem...ce imate moznost si ga oglejte sami. Priporocam. Oliver je se pred zacetkom filma glasno razmisljal o predcasnem odhodu iz dvorane, a ga je film "zalimal" na sedez. Midva sva si ga spet uspela pogledat zastonj, ker je bil del marketinske raziskave.

Pregled meseca

Ne morm vrjet da je ze konec mesca. Kam gre cas? Dvajsetkrat sem sla na siht, osemkrat na pijaco, trikrat na vecerjo, enkrat v kino....in danes z Oliverjem v Trokadero na bumper car-je, slot masine in bowling. Vreme je namrec slabo. Zatem sva sla na caj v Soho. Lenoben dan. A kaj cem, ko pa imam samo 24 ur za spocit, jutr pa ze nazaj na siht. Komaj cakam dopust. Prihajam 18. januarja. Vmes pa odpiram vrata veselemu decembru!

Saturday 8 November 2008

Med sredo in soboto smo bli delezni poplave ognjemetov, kajti peti november je dan kresovanja v Veliki Britaniji. Midva z Oliverjem sva si jih par ogledala z varne in tople razdalje, in sicer, iz domacega kavca. Super, ane! V petek sva povabla k nama na prigrizek in pijaco Natalie in Lee-ja. Za zakljucek sva jih peljala v najinega novega lokalca The Ferry House, kjer so se odvijale karaoke. Priznam, da me je mal mel, da bi odpela kako. Namrec, po parih kozarckih, samozavest sploh ni bilo vprasanje. A sem bla ze malce utrujena, pa se ob sestih sem mogla ustat. In sem se rajs prisparala za drugic.

Monday 3 November 2008

Horuk v jesen

Najprej je malo rosilo, kasneje pa je posijalo sonce. V nedeljo smo se Oliver, Valerij in jaz sprehodil skozi grenwiski park do Blackheath Village na tortico s kavico. Pa stran od turistov.

Haloween

Bwooo-hhhaaa! Petek je bil v znamenju carovnic, grozljivk in vseh tistih spakov, ki vam pozenejo lase pokonci in srce v hlace. Verjetno se nebi prav hudo ustrasl Wednesday Addams a.k.a Petre in Alexa (Clock work orange) a.k.a Oliverja. Ampak sva se vseen mogla mal pohecat, ko sva sla ven na dva drinka.

Tate Modern ima novo razstavo


Za vikend, ko je bila na obisku mami, smo si v nedeljo ogledal novo razstavo v Tate Modern. Vec umetnikov je predstavilo svoje umetnine v enem samem prostoru, Turbine Hall. In smo se sprehodil pod mogocnim pajkom, obcudoval okostnjak dinozavra, se spraseval cemu gromozanski olupek jabolka in kako grozna bi lahko bila prihodnost pod drobnogledom velikega brata in bi se mi moral stiskat na zeleznih zaporniskih posteljah, katerih je bilo razstavljenih okoli dvesto. No, prav dolgo se nismo prepuscal tesnobi. Par uric kasneje je namrec disalo po govejih zrezkih v omaki in kruhovih cmokih. Z vseh deset prstov obliznt.

Saturday 4 October 2008

Nikoli ni prepozno

Valerij si, malo, tako, globoko v sebi, zeli dozivet kancek modnega blisca. in sem ga zadnjic pospremla v Hammersmith, do neke modne agencije, ki je izgledala takole. Prvi prostor, majhna pisarna, kjer je antipaticna zenska imela razgovor z novimi obrazi in zahtevala za sto fotk 450 funtov. In pa soba stevilka dve, ki je bila razdeljena na cakalnico, koticek - frizerski salon in "fotografov atelje". Moj prvi vtis...neprofesionalno. V mislih mi je svigal, da vrjetno nimajo niti konkretnih kontaktov z spodobnimi in uglednimi klijenti (podjetji) in njihovi modeli vrjetno koncajo na naslovnici letaka za boh-si-ga-vedi katero neznano firmo ali pa na tretji stani casopisa (beri:glamour models). Valerij ni dolgo rabu za razgovor. Dve minuti noter, cez eno ven. In sva sla rajsi na kavo. In da se pohvalim, sem ga popoldne resila muk, in sva odsla do podjetja The Casting Suite, ki je izgledalo vse prej, kot pa zgoraj opisano. Profesionalno, nobenih hudih financnih zneskov, ugledni kontakti in klijenti, prostorne pisarne in pa celo studiji. Kot ta mala RTV Slovenija. Delas predvsem kot statist v oglasih in filmih, lahko da si jim vsec kot napovedovalec ali pa celo bodoci igralec. Oni ti posredujejo profil dela, nato se ti odlocis ali ti delo ustreza in gres na casting. Hecno je to, da sva se oba vclanla in zdaj je odvisno samo od naju, da se pomujava na castingu. Meni osebno je vsec to, da se najde veliko dela samo za en dan. No, naslednjic pa upam, da vam pomaham iz reklame za Persil.

Sobotna priloga h kulturi


Sobota opoldne. Vreme se se ni dokoncno odlocilo kaj bi. In se mraz je. A naju to ne moti, ker itak nameravava dan prezivet vecinoma notr. Med Bermondseyem in London Bridgem sem odkrila tlakovano ulicico, polno kaficev, restavracij, pekarn in nepremicninskih agencij. Kar je najboljse, je, da je skrita pred hordami turistov, razen seveda tistih, ki si zelijo ogledat Design museum. In tut midva sva si ga sla pogledat. Prej sva se se najedla full english breakfast-a, ker prazna vreca ne stoji pokonc, in rabis energijo za pohajkovanje naokoli. Muzej je bil zanimiv, ceprav so ravno prenavljal dva stuka in je bilo mozno vidt razstavo le v prvem nadstropju. Obiskovalcem odkriva mesta, v razlicnih casovnih obdobjih (London leta 1908, Dunaj 1913, Milano 1960, Tokio 1980), ko so bila na vrhuncu svojega oblikovanja v svetu, bodisi arhitekture, elektronike, pohistva, mode, itd. Se enkrat, res zanimivo, pa se podnapisov, ki predstavljajo eksponate, ti ni treba brat cez soobiskovalcevo ramo.

Wednesday 17 September 2008

V njegovem svetu


Francis Bacon je svoje dolgo zivljenje v 20. stoletju prezivel kot priznan slikar, gej, kozmopolitan ter clovek ognjevitega znacaja, polnega strasti in jeze. Vsaj to po mnenju vecine izrazajo tudi njegove slike. Odprta usta z izrazitimi zobmi, ki izrazajo, ali globoko hlastanje za zrakom ali pa krik po osvoboditvi, so prepoznavni motiv njegovih del. In ce vprasate mene, pomenijo veliko frustracijo in jezo. Le ta je morda povezana z krscanstvom, ki ne priznava homoseksualnosti in je ta pripravila umetnika do frustracije, kajti geji, v zacetku prejsnjega stoletja pac niso obstajali v oceh javnosti in morale in ljubezni tako ni bilo moc izkazovati. Morda pa sta za neprijetne motive krivi obe vojni, med katerima je Bacon zivel v Nemciji. Vsekakor pa je bil vrocekrvne in kriticne narave. Svojo prvo razstavo je zazgal ker ni pozela pricakovanega pozitivnega odziva, menda pa naj bi na drazbi kupil eno svojih slik, vredno £50.000, jo odnesel ven in unicil, ker mu ni bila vsec. Vendar pa ni vse tako temacno v njegovem svetu. Meni osebno so bili vsec triptihi posveceni njegovi muzi in dolgoletnemu partnerju, in tisti, ki so naslikani s pridihom poezije. Razstava v Tate Britain je bila ena izmed tistih, ki sem jih zdaj lahko odkljukala z seznama....z veseljem, ker je res fantasticna. Midva z Oliverjem sva si jo ogledala pred javnim odprtjem, z veliko zastonj pijace in kanapejckov, in je zato se toliko bolj pustila dober vtis, ali naj recem, priokus. Kakor pac hocete.

29...


...Sem jih dopolnila v soboto. Kaj! Sej magar lahko zacnem govort da jih imam trideset...Vecina pomisl na ta nacin, ampak, kaj, zakaj bi sla v nekej prezgodaj ce pa ni treba. Konc koncev se pa itak se vedno pocutm petindvajset...Ah, ta leta kako se obremenjujemo z njimi. Konc debate, kar je je oziroma kolikor je pac je. Mi, moji prijatelji in Oliverjevi bratje, smo moj rojstni dan mirno zapil v Camdnu. Lustno je blo, vreme dokaj prijetno toplo, da smo zmeraj glasnejse debate lahko premleval zunaj. Noc, sem vsaj jest, zakljucila se v dokaj treznem stanju in dovolj zgodaj za moj lepotni spanec (ki ga bom z leti rabla zmeraj vec, da ohranim mladostno svezino. No, pa smo spet tam...). Skratka, meddrugim sem bla edina, slavljenka, ki sem naslednji dan delala. Sicer pa je bilo to le zatisje pred nevihto, ki se obeta naslednje leto.

Thursday 11 September 2008

Valerij

Moj prijatelj Valerij je v soboto praznoval rojstni dan. Najprej smo se dobil v Covent Gardnu, kamor naju je povabil na nadomestek za rojstnodnevno torto, scrunch. Jummy! In ker se pri odraslih zabava ne konca pri torti, ampak se zacne z pijaco po njej, smo se odpravl v Soho na prvi drink, da seveda nazdravimo slavljencu. Pot se je nadaljevala in prispeli smo v gay club G-A-Y. Ni kej, Britney in Madonna sta nas pripravle do tega, da smo vsaj malo zamigal s tazadnjo. In lustno je blo. Dokler se midva z Oliverjem nisva ze tradicionalno, tako po pepelkino, odpravla domov tik pred polnocjo, medtem pa je nasa Valerija odplesala se dolgo v noc. Se enkrat Happy Birthday, mate!

Eden


Na dopust sem zavandrala na Hrvasko ob reko Dravo, v kamp z desetimi prikolicami in licno urejenimi vrtovi, obkrozena z avstrijci. Le ti mi niso bili v napoto, ker so bili prevec zaposleni z urejanjem okolice, medtem ko sem se jaz prepustila popolnemu brezdelju. Uzivala sem podezeljski paradiz in se s knjigo prestavljala iz enega stola na drugega in nazaj v lezalnik.Kadar se je ocesu zahotel pocitek od crk, se je zazrlo v pocasi tekoco reko, ki so jo prekinjali otocki porasli z zelenjem, katere pa so krasili labodi in race. Oh ja, ta nebeski kinc. Spocila sem se pa le.

Thursday 21 August 2008

V Festival


Za vikend smo se odpravl na anglesko podezelje.Priblizno 100 razlicnih bendov nas je zvabilo na dvodnevni glasbeni festival izven Londona.Pogoji za bivanje so bili divji. Na miljone sotorov v kampu, umazani wc-ji in nic tusiranja. Ampak mi smo se veselo sprostil, in v pozabo so sle misli o modnih trendih ter dietah in predsodki o prekomernem pitju. Gumijasti skornji so nas grel in varoval pred blatom in hitra hrana nas je drzala pokonci, medtem ko smo dobro voljo podzigal z alkoholom. In vse to smo z veseljem storil zavoljo dobre glasbe, ki nam je bila na voljo dva dni. Koncerti se zacnejo odvijat opoldne in ne prenehajo do enajste ure zvecer. Vsi bendi imajo pol ure casa za spil, razen zadnjih dveh, ki imata na razpolago dobro uro in se malo. Slednji bendi so seveda "ta bolj pomembni in poznani", kot recimo The Verve, ki se po desetih letih vraca na glasbeno sceno! Ali pa The Prodigy, Muse, Kings of Leon in se bi lahko nastevala.Mi smo bili na koncu ocitno zmatrani, saj sta nas volja in sonce gnala na vseh sest odrov festivala. In kaj vse smo vidl: Sugababes, Alphabeat, Roots Manuva, The Stereophonics, Squeeze, The Feeling, Muse, The Kooks, Lenny Kravitz in se in se. Na splosno je bilo vzdusje fantasticno. Do prepirov ni prislo in v glavnem je bilo po drugi uri zjutraj, v kampu slisat cisto tisino. Zdaj vem zakaj Britanci ostajajo pozitivni v poletnem casu (beri:veliko slabega vremena). Ker ga prezivljajo po britansko, na vsemogocih glasbenih festivalih, ki jih je ravno toliko, da jim je ze tezko sledit. Ampak vsaj enega se pa, priporocljivo, mora udelezit vsak.

Saturday 9 August 2008

Priprave.....


Pripravljava se na V Festival, katerega se bomo udelezil naslednji vikend. Na Ebayu sva si kupla sotor za dvajset funtov in sva ga normalno mogla preizkusit. Da slucajno nebi prislo do kaksnih nepricakovanih pripetljajev v soboto. In ker je vreme danes mizerno (dezevno in hladno) sva ga, hocen noces, preizkusla v najini dnevni sobi.

Tuesday 5 August 2008

Irska poroka


Ceprav ne tradicionalno irska, sta se v soboto na jugo-vzhodu Anglije, v Eastbournu, vzela Oliverjev stric Colm in njegova izvoljenka Maggie. Po dvaindvajsetih letih skupne veze kot fant in punca sta se odlocila, da je koncno cas, da jo povzdigneta na visji nivo. In smo se jim pridruzil v slavju. Na veliko se je trkalo z kozarci, hrana je bila okusna, pa tut ta zadnjo smo razmigal na par cheesy uspesnic prejsnjega stoletja. Se enkrat cestitam novoporocencema!

Sunday 27 July 2008

Meeting The Nan

Last friday was a celebrity day in Allsaints. And when Nan a.k.a Catherine Tate approached me I wanted to be anywhere else but engaged in a conversation with her. Although she was extremely polite and poking jokes every now and then, I remained a bit uncomfortable, with a frozen smile on my face. Eventually I handed her over to my new collegue at which point I managed to offer her at least one nice dress...with a belt (jah, she complained about typical, too big and unwanted body parts, which is,oh, so woman-like)...And while I was on lunch, Catherine managed to try on some clobber and also bought it. How great was that!? Well, not even a bit, compared to how she surprised us after an hour when she left the store. The Nan returned, with a bag full of mouth-melting chocolates. Beacuse we served her so well and because she bought the dress I suggested and she thanked me for it. She's so 'hot, hot, hot'!

Monday 21 July 2008

Big expectations

I was overwhelmed by the sweet excitement...Just couldn't fall a sleep last night.10 000 turns in bed and waking up every hour, before I managed to send myself to a decent sleep...but only for twenty minutes, and then I was woken up by the alarm clock...And the rest of the day was more relaxed as I was getting into a new job at Allsaints...It was a lot to take in, but I feel motivated and challenged...on top of the world!

Saturday 19 July 2008

Zbogom Zara


Minila so tri leta in se malo od prve izkusnje v svetu mode. Zdaj zacenjam ubirat novo pot, ki se imenuje All Saints. Slovo z zalostnim priokusom je popestrilo poslovilno darilo. Saj ne da mi je toliko do daril, ampak tale parcek solnov je res fantasticen. Hvala sodelavcem Canary Wharfa. See you soon guys!